Državna Matura Informatics key terms

Model računalnika, pri katerem so programski ukazi in podatki shranjeni v istem pomnilniku, procesor pa jih izvaja zaporedno po ukaznem ciklu.

Zaporedje faz, ki jih procesor ponavlja pri izvajanju ukaza: prevzem ukaza (fetch), dekodiranje, izvajanje in shranjevanje rezultata.

Majhna in zelo hitra pomnilniška celica znotraj procesorja, ki začasno hrani podatek ali naslov med izvajanjem ukaza.

Del računalnika, ki hrani podatke in ukaze; delimo ga na hitri delovni pomnilnik (RAM) in trajni pomnilnik, kot so disk ali SSD.

Sistemska programska oprema, ki upravlja strojno opremo, dodeljuje vire procesom in omogoča izvajanje aplikacij ter delo z datotekami.

Program, ki se trenutno izvaja, skupaj z lastnim stanjem, dodeljenim pomnilnikom in viri, ki jih nadzoruje operacijski sistem.

Način organizacije in shranjevanja datotek na pomnilniškem mediju, ki določa imena, mape, pravice dostopa in razporeditev podatkov.

Številčna oznaka vsake naprave v računalniškem omrežju, ki omogoča usmerjanje paketov med pošiljateljem in prejemnikom.

Dogovorjen nabor pravil o obliki in zaporedju sporočil, po katerih naprave v omrežju komunicirajo, na primer TCP, IP ali HTTP.

Omrežna naprava, ki povezuje različna omrežja in pošilja pakete naprej po najustreznejši poti do ciljnega naslova.

Natančno določeno zaporedje korakov, ki za poljuben dopusten vhod v končnem času pripelje do pravilnega rezultata ali odgovora.

Kontrolna struktura, ki izvede določen blok ukazov le, če je pogoj izpolnjen, sicer izvede drug blok ali nadaljuje z naslednjim ukazom.

Kontrolna struktura, ki ponavlja blok ukazov, dokler je pogoj izpolnjen ali dokler ni doseženo vnaprej znano število ponovitev.

Podatkovna struktura s fiksnim številom elementov istega tipa, pri kateri do vsakega elementa dostopamo prek številčnega indeksa.

Podatkovna struktura, ki hrani zaporedje elementov in običajno omogoča dodajanje, brisanje ter spreminjanje elementov med izvajanjem programa.

Tehnika, pri kateri funkcija rešuje problem tako, da pokliče samo sebe z manjšim ali poenostavljenim vhodom, dokler ne doseže osnovnega primera.

Postopek iskanja in odpravljanja napak v programu s pomočjo sledenja izvajanju, preverjanja vmesnih vrednosti in testnih primerov.

Zbirka podatkov, organizirana v tabele z vrsticami in stolpci, kjer so povezave med tabelami vzpostavljene s ključi.

Stolpec ali kombinacija stolpcev v tabeli, ki enolično določa vsako vrstico in ne sme vsebovati podvojenih ali praznih vrednosti.

Stolpec, katerega vrednosti se morajo ujemati s primarnim ključem v drugi ali isti tabeli, s čimer se zagotavlja povezanost podatkov.

Pravilo, da primarni ključ vsake vrstice mora biti enoličen in nikoli prazen, kar preprečuje podvajanje in nedoločene zapise.

Pravilo, da vrednost tujega ključa mora ustrezati obstoječemu primarnemu ključu ali pa biti prazna, če to dovoljuje shema.

Standardni jezik za poizvedovanje in urejanje podatkov v relacijskih bazah, ki vključuje ukaze SELECT, INSERT, UPDATE in DELETE.

Postopek preoblikovanja tabel, ki zmanjšuje podvajanje podatkov in odpravi odvisnosti, ki bi lahko povzročile nedoslednosti pri vnosu in spremembah.

Označevalni jezik za opis strukture in vsebine spletnih strani s pomočjo elementov, kot so naslovi, odstavki, povezave in seznami.

Jezik za določanje videza spletne strani, ki opisuje barve, pisave, odmike in postavitev elementov, ločeno od njihove vsebine v HTML.

Protokol na ravni aplikacije, po katerem brskalnik odjemalec pošlje zahtevo strežniku in prejme odgovor z vsebino ali kodo stanja.

Model delitve dela v omrežju, kjer odjemalec pošlje zahtevo, strežnik pa jo obdela in vrne odgovor, pogosto prek protokola HTTP.

Naslov, ki natančno določa vir na spletu: vsebuje protokol, ime strežnika, pot do datoteke in po potrebi dodatne parametre.

Različica protokola HTTP, pri kateri se promet med odjemalcem in strežnikom šifrira s TLS, kar varuje podatke pred prisluškovanjem in spreminjanjem.

Programska oprema, ustvarjena z namenom škodovanja, na primer virusi, črvi, trojanski konji in izsiljevalski programi, ki ogrožajo podatke in delovanje sistema.

Prevara, pri kateri napadalec z lažnimi sporočili ali spletnimi stranmi poskuša pridobiti zaupne podatke, kot so gesla ali podatki o plačilni kartici.

Varnostna komponenta, ki nadzoruje omrežni promet in dovoli ali zavrne povezave po vnaprej določenih pravilih, s čimer ščiti notranje omrežje.

Postopek pretvorbe podatkov v obliko, ki je brez ustreznega ključa nerazumljiva, s čimer se varuje zaupnost med prenosom ali shranjevanjem.

Način prijave, pri katerem uporabnik poleg gesla navede še drug dokaz identitete, na primer enkratno kodo iz aplikacije ali SMS sporočila.

Pravni sklop, ki ustvarjalcu programske opreme ali vsebine daje izključno pravico do razmnoževanja, distribucije in predelave njegovega dela.

Model razvoja programske opreme, pri katerem je izvorna koda javno dostopna in jo lahko uporabniki pregledujejo, spreminjajo in razširjajo pod pogoji licence.

Sposobnost kritične uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije za iskanje, vrednotenje, ustvarjanje in deljenje informacij ter reševanje vsakdanjih nalog.

Razlika med skupinami prebivalstva v dostopu do interneta, naprav in digitalnih znanj, ki lahko poveča družbene in gospodarske neenakosti.

Področje računalništva, ki razvija sisteme, sposobne učenja iz podatkov, sklepanja in reševanja nalog, ki običajno zahtevajo človeško inteligentnost.

Način reševanja problemov, pri katerem problem razčlenimo, poiščemo vzorce, abstrahiramo bistvo in oblikujemo algoritem, ki ga lahko izvede računalnik.

Razčlenitev velikega ali zapletenega problema na manjše, obvladljive podprobleme, ki jih je mogoče reševati ločeno in nato sestaviti v celotno rešitev.

Postopek, pri katerem iz problema odstranimo nepomembne podrobnosti in obdržimo le bistvene lastnosti, potrebne za rešitev ali model.

Poenostavljena predstavitev resničnega sistema ali procesa, ki jo uporabimo za razlago, napovedovanje ali preizkušanje rešitev brez poseganja v resnični sistem.