Družbeni in gospodarski vidiki informatike
Ta domena preverja, kako informatika vpliva na gospodarstvo, delo in družbo, ter kako presojati koristi in tveganja novih tehnologij. Naloge zahtevajo argumentirano presojo, ne le naštevanje.
Digitalno gospodarstvo
- IKT dviguje produktivnost, skrajšuje čas iskanja informacij, omogoča avtomatizacijo in delo na daljavo; hkrati prinaša stroške prehoda in potrebo po novih znanjih.
- Računalništvo v oblaku: IaaS (najem infrastrukture), PaaS (platforma), SaaS (končna aplikacija); plačilo po porabi, odgovornost za podatke ostaja pri uporabniku.
- Digitalna delitev: dostop (omrežje, naprave), digitalne spretnosti in kakovost uporabe; povezava sama po sebi še ne zadošča.
Družbeni vidiki
- e-uprava (npr. e-Uprava, SI-PASS), e-zdravje, e-izobraževanje; koristi so dostopnost in hitrost, tveganja pa izključenost in odvisnost od povezljivosti.
- Digitalna pismenost vključuje varno in kritično uporabo, preverjanje virov in razumevanje algoritmov priporočanja.
- Zeleno računalništvo: poraba energije podatkovnih centrov, podaljšanje življenjske dobe naprav, recikliranje e-odpadkov.
Nove tehnologije
- UI in strojno učenje, IoT, velepodatki, veriženje blokov, 5G; presoja mora vključevati koristi, tveganja in pravni okvir (npr. varstvo podatkov in pravila EU o UI).
Rešen primer
Podjetje izbira med lastnim strežnikom in naročnino SaaS. Lastni strežnik: 4.000 € nakupa + 1.200 € vzdrževanja na leto; SaaS: 25 uporabnikov × 5 €/mesec. V treh letih: lastni = 4.000 + 3 × 1.200 = 7.600 €; SaaS = 25 × 5 × 36 = 4.500 €. Sklep: po treh letih je SaaS cenejši za 3.100 €, vendar odločitev ni le stroškovna: upoštevati je treba še nadzor nad podatki, skladnost, odvisnost od ponudnika in stroške prehoda. Pravilen odgovor navede izračun in vsaj eno dodatno merilo.
Pasti
- enačenje oblaka z internetom;
- trditev, da avtomatizacija vedno uniči delovna mesta;
- prezrt celotni strošek lastništva;
- enačenje digitalnih domorodcev z digitalno pismenimi;
- razlika med e-upravo in odprtimi podatki.